Razišči zgodbo Idrije
Glede na legendo je »škafar« med pranjem soda v lokalnem potoku leta 1490 opazil neznano lesketajočo snov, živo srebro, ki je nato vodila k nastanku Idrije in rudnika. Sledi zgodbi od najdišča živega srebra pri cerkvi sv. Trojice, v globine Antonijevega rova, preko ostankov cerkve sv. Barbare, Mestnega muzeja Idrija na gradu Gewerkenegg do opuščenega Jožefovega jaška, najglobljega jaška idrijskega rudnika živega srebra.
Odkrij skrivnosti idrijske čipke
Ni povsem znano kdaj in od kje je v Idrijo prišla veščina klekljanja. Najstarejši viri jo datirajo davno v leto 1969. Sprva so idrijske gospodinje izdelovale čipke predvsem za lokalno tržišče, po ustanovitvi čipkarske šole in prvih trgovin pa je idrijska čipka postopoma našla pot v širni svet. Na vrhuncu prodaje se je prodajala v Italijo, Nemčijo, Francijo in celo v Ameriko, trgovci pa so imeli račune odprte na švicarskih bankah. Masovna proizvodnja je po drugi svetovni vojni počasi usahnila. Dandanes čipke klekljajo predvsem otroci in starejše gospe … kar ne drži povsem. V zadnjem desetletju se vse več modnih oblikovalcev in domačih občudovalcev čipke uči klekljanja.
Obiščite stalno razstavo idrijske čipke v Mestnem muzeju Idrija na gradu Gewerkenegg, idrijsko čipko pa lahko tudi kupite v butikih v starem mestnem jedru.
Inženirji po duši?
Zgodovina Idrije je polna tehnoloških inovacij in prebojev. Obišči Kamšt, največje ohranjeno vodno kolo v Evropi in jašek Frančiške, kjer je stalno razstavljenih 26 impresivnih rudniških strojev (parne črpalke, naftni pogonski stroji, vrtalni stroji, pnevmatična kladiva, lokomotive, vagoni …). Prični raziskovanje v Mestnem muzeju Idrija na gradu Gewerkenegg.
Okusite žlikrofe
Idrijski žlikrofi so že od sredine 19. stoletja prisotni v idrijski kuhinji, čeprav je njihov izvor zavit v skrivnost. Ni pa skrivnost recept izdelave teh okusnih polnjenih testenin, le-ta že stoletja prehaja iz roda v rod.
Poizkusite idrijske žlikrofe v lokalnih gostilnah (Škafar, Barbara, Kos, Jožef, Mlinar) ali pa se nam pridružite vsako zadnjo soboto v avgustu na Prazniku idrijskih žlikrofov.
Krajinski park Zgornja Idrijca
Krajinski park Zgornja Idrijca je svet tako samotnih poti, divjih grap in bogatih gozdov kakor tudi neverjetne tehnične dediščine. Reki Idrijca in Belca s svojo strugo razkrivata strma skalovja, geološke prelome, številne slapove, slikovite tolmune in izvire bistre gorske vode. Vsa ta raznolikost na enem mestu v prepletenosti mediteranskega in alpskega podnebja, ki pripomoreta k raznovrstnosti rastlinskega in živalskega sveta. Strma pobočja nad obema strugama so gosto poraščena z drevjem, ki je stoletja nudil surov material in vir energije za delovanje rudnika živega srebra.
Poletni oddih ob reki v Idrijski Beli
Plavanje, odbojka, namizni tenis, košarka, piknik prostori in še več, vse to vas čaka na sotočju rek Idrijca in Belca, na »Lajštu«, ki je med domačini nadvse popularen. Plavate lahko v kristalno čisti vodi, nato pa odigrate tekmo odbojke na mivki. Na manjšem košarkarskem igrišču se lahko sprostite z metanjem na koš. Če vas mika namizni tenis, imate na voljo dve mizi za igranje. Lahko pa si enostavno samo privoščite pijačo v baru. Za skupine pa obstaja tudi možnost najema lesene hiške, kjer si lahko v miru organizirate piknik.
Skozi gozd s kolesom
Vožnja s kolesom je najboljši način raziskovanja krajinskega parka Zgornja Idrijca. Številne poti vas bodo vodile skozi neokrnjeno naravo, neskončne gozdove in idilične jase, mimo kristalno jasnih tolmunov, domačij in odročnih kmetij. Kolesa lahko najamete kar v Hostlu Idrija in se pogumno podate na pot.
Od vsakodnevnih pohodnikov do gorskih navdušencev
Skozi zgodovino je vodni kanal Rake zagotavljal vodo Kamšti, ogromnemu vodnemu kolesu, da je črpala odvečno vodo iz rudnika in ostalim manjšim vodnim kolesom, ki so dvigovala rudo iz rudnika in poganjala rudniške stroje. Danes pelje popularna pohodniška pot vzdolž kanala od Kamšti vse do Divjega jezera. Za resne gorske navdušence pa je ta pot le majhen delček dolge in zahtevne Slovenske planinske poti. Spust s pobočij v civilizacijo, za kratek nočni spanec, preden se zgodaj zjutraj zopet dvignejo strmo navzgor in nadaljujejo pot… samo za trmaste po duši!
Plezanje
V okolici Idrije ležijo tri plezališča, vsako s svojo specifiko in težavnostjo, primerna tako za začetnike kakor za največje mojstre. Pridruži se lokalnim plezalcem, raziskuj plezališča na lastno pest ali pa najemi plezalnega inštruktorja, ki ti bo predstavil to zelo popularno dejavnost v Idriji.
Najstarejši glasbeni inštrument v arheološkem parku Divje Babe.
Arheološko najdišče Divje Babe leži po vasjo Šebrelje, tam so našli najstarejši glasbeni inštrument v Evropi, Neandertalčevo piščal. Ta nenavadni glasbeni inštrument, ki niti piščal niti flavta, so našli zacementiranega med ostanki 50.000 – 60.000 let starega ognjišča. Neandertalec je takrat v stegnenico mladega jamskega medveda s kamenim in koščenim orodjem naredil štiri luknjice in rezilni rob na ustniku. Poleg piščali so v jami našli še ostanke več kot 60 različnih živalskih vrst. Najdišča ne morete obiskati brez vodiča.